Urbana Slovenija

Danes so odprli novo ljubljansko vpadnico, Barjansko cesto. Slike govorijo same zase. O mostu čez Gradaščico sem pisal že v tem vpisu.

Nova cesta in most bosta vsekakor izboljšala prometno situacijo na južnem delu Ljubljane, parkovna ureditev, ki je prišla “v paketu, pa bo še polepšala že tako lepo urejen del Ljubljane. Le nekateri se sprašujejo, če je most s “križi” sofinancirala RKC.

Po mesecu in pol predaha se vračam k predstavitvam urbanističnih projektov na Slovenskem. Hkrati se vam zahvaljujem za vašo podporo in visoko branost.

Aprila letos sem že poročal o razpisu za ljubljanska severna mestna vrata, ki so ga izdali Bavarski dvor d.o.o., IMMORENT d.o.o., in Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Neizveden projekt stolpnic S1 in S2, ki sta bili predvideni na območju Severnih mestnih vrat (zgrajena samo S2). Foto: Arhitekturni vodnik

Prijavilo se je precejšnje število arhitektov, ki so morali svoje elaborate oddati do 16. julija. Rezultate so razdelili na segmenta “urbanizem” in “arhitektura”.

V prvi kategoriji je zmagal elaborat arhitekta Alessia Colonia, ki po mnenju komisije “ponuja izrazito mirno urbanistično ureditev v mejah podanih natečajnih gabaritnih omejitev. Takšen razmerje do prostora se nadaljuje s predlogom oblikovanja stavbnih mas na obeh straneh ceste, spoštljivim odnosom do prisotne arhitekturne dediščine slovenske moderne in poudarjeno zadržanim arhitekturnim izrazom.” Predvidena sta dva stolpa (na tem območju je dovoljena gradnja do 75 metrov) na obeh straneh Slovenske ceste. Fasada pri obeh je steklena, razdeljena sta na poslovni in stanovanjski del. Prvi obsega okoli petnajst, drugi pa okoli pet etaž.

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

V drugem delu natečaja sta bili nagrajeni dve deli, ki sta prejeli enakovredno zvišano drugo nagrado. Eno je dobil Alesio Colini za že zgoraj opisani projekt, drugo pa Sandi Pirš in Gregor Bergant (v kategoriji “urbanizem” je ta elaborat prejel drugo nagrado):

Komisija o projektu: “Elaboriranost zasnove objekta, fleksibilnost tlorisov, odnos do sosednje Miheličeve stolpnice, tehnološka inovativnost ter zrelo poetično razmišljanje o vlogi objekta na severnih mestnih vratih so ocenjevalno komisijo vodili k odločitvi, da elaboratu podeli drugo nagrado za urbanistično zasnovo in enakovredno zvišano drugo nagrado za arhitekturno rešitev.”

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Na lokaciji sicer že lahko vidimo gradbišče, ki že mesec dni ovira promet, vendar gre za opremljanje zemljišče in ne samo gradnjo. Ta naj bi se pričela v naslednjem letu.

Stanovanjska hiša oz. blok Gradaška je delo arhitekturnega biroja Sadar-Vuga. Dokončana je bila v letu 2006.

Nahaja se v elitnem delu Ljubljane, Trnovem, med nizkimi starejšimi stavbami. S svojo zanimivo sodobno obliko sicer izstopa iz okolice, vendar ne deluje moteče. Takšni manjši moderni posegi v soseske so zadnje čase dokaj pogosti in dajejo Ljubljani pridih visoko arhitekturno razvijajočega se mesta. Tako Ljubljana postaja mesto detajlov sodobne kvalitetne arhitekture, ki jo najdeš na mnogih skritih lokacijah.

Stavba ima dvanajst velikih luksuznih stanovanj in vsako obsega več nadstopij. Osrednji bivalni del pri vseh enotah obsega 1,5 ali 2 nadstropji. Stanovanja tvorijo celoto, ki so jo avtorji poimenovali “tridimenzionalni tetris”.

Vse fotografije so last arhitekturnega biroja Sadar-Vuga.

Konec leta 2005 je bil javno predstaljen projekt avtorjev Vojteha Ravnikarja, Matjaža Bolčine, Roberta Potokarja, Sabine Colnar, Uroša Rustje, Roka Jereba in Gregora Kosma (krajinska arhitektura), Univerzitetni kampus Novo mesto.

Gre za študijo nove univerze v Novem mestu, ki je sicer predvidena tudi v vladni resoluciji o razvojnih projektih v naslednjih šestnajstih letih.

Iz poročila žirije:

Struktura omogoča razvoj objektov v različne smeri, v globino, širino in dolžino. Podolgovata krila se zgostijo in osredinijo okoli jeder. Na ta način oblikujejo avtorji različna stavbna telesa v obliki črke L. Z, H, ki se z dozidavami razvejajo v stavbno strukturo. Problem dolgih hodnikov rešujejo vmesna stopnišča in prečne povezave.preko vstavljenih volumnov oziroma razširitev etaž v razne večnamenske prostore in preddverja. Oblikovanje arhitekture ni naglašeno, stavbna krila imajo lahko, transparentno, dvojno fasado, ki daje sodoben tehnični izgled. Strešne površine nad prvim nadstropjem so oblikovane v obliki mozaika zelenih in lesenih teras.

Zasnova celote je pregledna in enostavna, omogoča enostavno orientacijo, ki jo zagotavlja osrednja ploščad, presledek zelenja in smeri zidave. Arhitektura je sodobna in racionalna. Energetska zasnova predvideva smiselno kombinacijo centralne in lokalne oskrbe, predvideno je energetsko učinkovito ogrevanje in hlajenje. Namesto plastičnih oblik stavbnih teles ustvarjajo kvaliteto arhitekture raznoliki, lepo oblikovani ambienti v prazninah med stavbnimi krili, v atrijih, preddverjih in zračnih prostorih. Predlog združuje dobre rešitve sorodnih zasnov strnjenega kampusa in jih s premišljeno postavitvijo na južni rob območja uspešno nadgrajuje.

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Projekt vsekakor izgleda zelo všečno, s svojo umeščenostjo v naravo in izoliranost od naseljenih območij pa mu daje ameriški pridih univerzitetnih kampusov. Glede na svojo velikost in trenutne težnje vlade k podpori zasebnim visokošolskim zavodom pa smo lahko upravičeno pesimistični o njegovi realizaciji.

Projekt Tridana še nima pravega imena, v razpisu je naveden kot “Stanovanjsko poslovni kompleks Vilharjeva”, kar se mi zdi preveč dolgovezno in nezanimivo. Glede na to, da so tri podjetja (Kraški zidar, Metropola in Architron) ustanovila podjetja Tridana d.o.o. samo zaradi tega projekta, naj za zdaj nosi z moje strani to ime.

Omenjeni projekt je eden izmed štirih “velikih”, ki se načrtujejo na območju najbolj elitnih (PCL, Sodna palača, SŽ in Komin), a tudi degradiranih lokacij na območju ljubljanske železniške postaje. Lokacija se nahaja ob križišču s Topniško, Vilharjevo in Šmartinsko cesto.

Za omenjeni projekt ravnokar teče javni projektni natečaj za pridobitev natečajnih rešitev. In iz njega izhajajo tudi glavne lastnosti objektov, ki naj bi se v prihodnjem letu začeli graditi, končali pa v letu in pol.

Zgradbe so v bistvu tri - bazna stavba in dva stolpa. V prvi bodo trgovine in nekatere storitvene dejavnosti, v obeh stolpih (prvi bo imel šestnajst, drugi pa osem nadstropij), bodo stanovanja in poslovni prostorji. Skupaj naj bi imeli objekti 34 tisoč bruto kvadratnih metrov nadzemnih površin, tri četrtine bodo namenjene za poslovne prostore, trgu pa bo ponujenih tudi sto stanovanj, velikosti od 45 do 150 kvadratnih metrov. Projekt naj bi bil vreden okoli 50 milijonov evrov.

Lokacija je za takšno vrsto gradnje nadvse primerna, saj okoli križišča stojijo tri 18-nadstropne stanovanjske stolpnice, v okviru PCL-ja in drugih predvidenih gradenj na območju pa bo zraslo še več višjih objektov, ki jih Ljubljana ni tako vajena, škodili pa ji vsekakor ne bi.

Lokacija objekta (Foto: ZAPS)

Situacija na terenu (Foto: ZAPS)

Območje gradnje (Foto: ZAPS)

Okvirji projekta (Foto: ZAPS)

Glede na to, da danes praznujemo 16. rojstni dan naše države, sem se odločil, da tokrat predstavim projekt, ki je verjetno najbolj domovinski do sedaj.

Gre za Slovenski park, projekt arhitekturnega biroja Genius Loci.

Tekst s spletne strani Genius Loci:

PARK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI (JUŽNI PARK)
Petnajst let po osamosvojitvi je Slovenija v urbanistično simbolnem smislu še vedno »podnajemnik« na reprezentančno že močno razvrednotenem prostoru prejšnjega obdobja. Park slovenske državnosti z najbolj reprezentativnimi stavbami nove slovenske države bi, tako kot se je to zgodilo z vsakim pomembnim obdobjem naše zgodovine, zaznamoval osamosvojitev Slovenije in njen povratek v demokratično Evropo tudi v urbani strukturi mesta.
Park je zamišljen na obširnih nepozidanih površinah na stiku mestne magistrale (Barjanska-Slovenska-Dunajska) z Barjem in Ljubljanico v skladu z znano idejo, da mestna magistrala na podaljšani trasi rimskega Carda Maximus poveže Savo in Ljubljanico ter da se na obeh zaključkih uredi večji park (za razliko od ostalih ljubljanskih vpadnic, ki se podaljšujejo naprej v regijo). Park je oblikovan kot velik travnik krožne oblike s premerom 500m, ki je obdan s krožno interno dostopno cesto in obročem višje gostejše vegetacije. Ob robu parka se postavijo vsi najbolj pomembni objekti in simboli slovenske državnosti: Knežji kamen, parlament po vzoru Plečnikove Katedrale svobode, rezidenca in urad predsednika in predsednika vlade, rezidenca za gosta,…. ter pomembna slovenska spominska obeležja. Tu je prostor za protokolarne sprejeme in postavitve častnih vodov ter prostor za manifestacije in proslave.
Obenem je park tudi turistična točka na vstopu v krajinski park Barje z Info centrom in rekreacijska travnata površina za sprehode, sončenje ali drsanje, spuščanje zmajev ali balonov, prireditve na prostem, nekakšen novi Tivoli. Rob parka je oplemeniten s formo vivo. Nova brv ga povezuje z znamenito Plečnikovo cerkvico sv. Mihaela na drugi strani Ljubljanice, pristan ob brvi pa je izhodišče za turistično plovbo po reki. Park je posrednik med grajenim mestom in naravno krajino ter zaustavlja stihijsko širitev urbanizacije v Barje.
V ekonomskem smislu gre za zamenjavo utesnjenih in razdrobljenih površin ter objektov v središču Ljubljane s cenejšimi površinami ter novimi arhitekturno atraktivnimi objekti v reprezentančni in prijetni parkovni ureditvi na robu mesta in s tega stališče ne predstavlja velike investicije. Sproščeni objekti v središču mesta se uporabijo za Univerzo ali mestno upravo.
Lokacija najpomembnejših državnih stavb na robu mesta izraža večjo regijsko naravnanost, ne da bi jih bilo zato potrebno preseliti v Maribor ali Novo Mesto.
Park leži v Ljubljani, pa vendar toliko stran od središča mesta, da ni samo ljubljanski ampak vseslovenski, dobro dostopen iz vseh regij oziroma neposredno z avtoceste na točki južnega vstopa v mesto.

DRŽAVNI UPRAVNI CENTER (JUŽNI CENTER)
Državna uprava je organsko razpršena po Ljubljani, kar otežuje komuniciranje in prostorsko prilagajanje trenutnim organizacijskim razmeram. Tako stanje lahko izboljša enoten državni upravni center.
Administrativni center je zamišljen ob mestni magistrali (Barjanski cesti) v bližini Slovenskega parka na drugi strani avtoceste na nepozidanih površinah v velikosti 400×400m. Površina je členjena na 8×8 karejev velikosti 50×50m ki jih po sredini preseka mestna magistrala, prosti kareji pa so pozidani s 14 nadstropnimi 50m visokimi upravnimi objekti 32×32m s 15.000m2 BEP. Z upoštevanjem dodatnih vmesnih trgov bi zazidava obsegala 40 karejev oziroma 600.000m2 BEP, sicer pa lahko tudi več. Objekti se lahko po potrebi v poljubnih kombinacijah združujejo v večje sklope.
Razpršene površine državne uprave po mestu bi se postopoma odprodajale in koncentrirale v novih objektih na skupni lokaciji.

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci