Pred točno enajstimi meseci sem poročal o kontrolnem stolpu brniškega letališča, takrat še Aerodroma Ljubljana.

V tem času se je že marsikaj premaknilo, med drugim so celo že izbrali izvajalca gradbenih del (avstrijski Strabag), za katera že imajo gradbeno dovoljenje. Trenutno se zemljišče konunalno opremlja.

Foto: Sadar-Vuga arhitekti

Stanje 10.02.2008:

V sredini tedna me je presenetila novica v Financah, da je Ministrstvo za promet dobilo gradbeno dovoljenje za nov potniški terminal na mariborskem letališču.

Investicija v višini 8,5 do 9 milijonov evrov vključuje gradnjo novega terminala, približno iste velikosti kot obstoječi, zdajšnjemu pa bodo dogradili še eno etažo. Tako naj bi imel ob predaji novega objekta, ki naj bi bila v sredini 2009, Aerodrom Maribor kapacitete za pol milijona potnikov letno. Z gradnjo naj bi pričeli v šestih mesecih.

Slikovnega gradiva ni veliko, pravzaprav je trenutno na voljo le slika iz Financ. Projektno dokumentacijo naj bi pripravili podjetji Komunaprojekt in Saab AB. Kot večina mariborskih projektov, se torej tudi ta sooča s težavo slabe predstavitve na spletu in v javnosti.

Foto: Finance

Glede na to, da danes praznujemo 16. rojstni dan naše države, sem se odločil, da tokrat predstavim projekt, ki je verjetno najbolj domovinski do sedaj.

Gre za Slovenski park, projekt arhitekturnega biroja Genius Loci.

Tekst s spletne strani Genius Loci:

PARK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI (JUŽNI PARK)
Petnajst let po osamosvojitvi je Slovenija v urbanistično simbolnem smislu še vedno »podnajemnik« na reprezentančno že močno razvrednotenem prostoru prejšnjega obdobja. Park slovenske državnosti z najbolj reprezentativnimi stavbami nove slovenske države bi, tako kot se je to zgodilo z vsakim pomembnim obdobjem naše zgodovine, zaznamoval osamosvojitev Slovenije in njen povratek v demokratično Evropo tudi v urbani strukturi mesta.
Park je zamišljen na obširnih nepozidanih površinah na stiku mestne magistrale (Barjanska-Slovenska-Dunajska) z Barjem in Ljubljanico v skladu z znano idejo, da mestna magistrala na podaljšani trasi rimskega Carda Maximus poveže Savo in Ljubljanico ter da se na obeh zaključkih uredi večji park (za razliko od ostalih ljubljanskih vpadnic, ki se podaljšujejo naprej v regijo). Park je oblikovan kot velik travnik krožne oblike s premerom 500m, ki je obdan s krožno interno dostopno cesto in obročem višje gostejše vegetacije. Ob robu parka se postavijo vsi najbolj pomembni objekti in simboli slovenske državnosti: Knežji kamen, parlament po vzoru Plečnikove Katedrale svobode, rezidenca in urad predsednika in predsednika vlade, rezidenca za gosta,…. ter pomembna slovenska spominska obeležja. Tu je prostor za protokolarne sprejeme in postavitve častnih vodov ter prostor za manifestacije in proslave.
Obenem je park tudi turistična točka na vstopu v krajinski park Barje z Info centrom in rekreacijska travnata površina za sprehode, sončenje ali drsanje, spuščanje zmajev ali balonov, prireditve na prostem, nekakšen novi Tivoli. Rob parka je oplemeniten s formo vivo. Nova brv ga povezuje z znamenito Plečnikovo cerkvico sv. Mihaela na drugi strani Ljubljanice, pristan ob brvi pa je izhodišče za turistično plovbo po reki. Park je posrednik med grajenim mestom in naravno krajino ter zaustavlja stihijsko širitev urbanizacije v Barje.
V ekonomskem smislu gre za zamenjavo utesnjenih in razdrobljenih površin ter objektov v središču Ljubljane s cenejšimi površinami ter novimi arhitekturno atraktivnimi objekti v reprezentančni in prijetni parkovni ureditvi na robu mesta in s tega stališče ne predstavlja velike investicije. Sproščeni objekti v središču mesta se uporabijo za Univerzo ali mestno upravo.
Lokacija najpomembnejših državnih stavb na robu mesta izraža večjo regijsko naravnanost, ne da bi jih bilo zato potrebno preseliti v Maribor ali Novo Mesto.
Park leži v Ljubljani, pa vendar toliko stran od središča mesta, da ni samo ljubljanski ampak vseslovenski, dobro dostopen iz vseh regij oziroma neposredno z avtoceste na točki južnega vstopa v mesto.

DRŽAVNI UPRAVNI CENTER (JUŽNI CENTER)
Državna uprava je organsko razpršena po Ljubljani, kar otežuje komuniciranje in prostorsko prilagajanje trenutnim organizacijskim razmeram. Tako stanje lahko izboljša enoten državni upravni center.
Administrativni center je zamišljen ob mestni magistrali (Barjanski cesti) v bližini Slovenskega parka na drugi strani avtoceste na nepozidanih površinah v velikosti 400×400m. Površina je členjena na 8×8 karejev velikosti 50×50m ki jih po sredini preseka mestna magistrala, prosti kareji pa so pozidani s 14 nadstropnimi 50m visokimi upravnimi objekti 32×32m s 15.000m2 BEP. Z upoštevanjem dodatnih vmesnih trgov bi zazidava obsegala 40 karejev oziroma 600.000m2 BEP, sicer pa lahko tudi več. Objekti se lahko po potrebi v poljubnih kombinacijah združujejo v večje sklope.
Razpršene površine državne uprave po mestu bi se postopoma odprodajale in koncentrirale v novih objektih na skupni lokaciji.

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Gradnja prve faze potniškega terminala na Aerodromu Ljubljana se je začela lani avgusta, trenutno pa je v zaključni fazi, saj bo celoten terminal odprt že v naslednjem mesecu.

Foto: Aerodrom Ljubljana

Prva faza obsega adaptacijo obstoječega terminala, prizidek k obstoječemu terminalu in izgradnja prvega nadstropja, v katerem so odhodne čakalnice in mejni prehod. Nadstropje bo kasneje povezovalo obstoječi terminal z novim terminalom T2, ki se bo začel graditi leta 2008. V prvi fazi bo letališče dobilo tudi prve štiri aviomostove, ki bodo omogočali potnikom vkrcavanje in izkrcavanje, ne da bi stopili na prosto. Zaradi tega bodo na letališču prilagodili tudi način parkiranja letal.

Projekt širitve potniških kapacitet ljubljanskega letališča je razdeljen na dve fazi zaradi slovenskega vstopa v schengensko območje, saj smo morali zadostiti vsem standardom že v letošnjem letu. Tako s to nadgradnjo Brnik omogoča ustrezno ločevanje potnikov, kapacitete samega letališča pa se niso povečale za toliko, kot je potrebno in tudi načrtovano. Druga faza izgradnje naj bi se pričela po končanem slovenskem predsedovanju Evropski uniji, končana pa v letu 2010. Drugi potniški terminal bo imel 36 okencev za prijavo na let, v eni uri bo lahko sprejel 850 potnikov v prihodu in 850 v odhodu, potnikom pa bo na voljo 38.000 kvadratnih metrov površin.

Foto: Aerodrom Ljubljana

Aerodrom Ljubljana se širi na večih segmentih, tako so že začeli s pripravljalnimi deli novega kontrolnega stolpa, kmalu bodo pričeli z gradnjo novega logističnega centra DHL, pripravljajo pa se tudi na obsežno širitev letališča, ki vključuje prestavitev ceste Kranj-Mengeš, hotelske kapacitete ter gospodarske in poslovne objekte. Več o tem drugič.

Današnje stanje potniškega terminala (kliknite na slike za povečavo):

To priložnost pa bi še rad izkoristil za zahvalo vsem, ki ste na kakršen koli način promovirali moj blog. Veliko vas je, ki ste ga omenili v komentarjih, nekateri ste mu posvetili celo kakšno objavo (npr. just the usual life ali Tako ali drugače o slovenskih blogih). Zahvalil bi se tudi vsem, ki ste Urbano Slovenijo dodali v svoje blogrolle (npr. The Glory of Carniola, Vsaka stvar nekam zadene, hedonistična orgija čutnih radosti idr.). Tudi sam ga bom ustvaril kmalu in se tudi tako poklonil vsem, ki redno berete moj blog, me vzpodbujate in mi vzbujate krivdo, ker nisem preveč reden pisec. Trudim se po svojih najboljših močeh in še se bom. Hvala!

V medijih je bilo že večkrat povedano, da bomo že naslednje leto dobili nov kontrolni stolp na brniškem letališču.

Stolp je zasnoval arhitekturni biro Sadar-Vuga. Visok bo 99 metrov, od vzletno-pristajalne steze pa bo oddaljen nekaj sto metrov. Vanj se bo preselila tako letališka kontrola, kot tudi Javna družba kontrole zračnega prometa, ki se trenutno nahaja v kletnih prostorih na Kotnikovi v Ljubljani. Za to lokacijo so se odločili, ker je časovno najbolj primerna, hkrati pa gradnja bližje steze ne bi bila mogoča zaradi trenutnih gradbenih operacij prenove, nadzidave in dozidave potniškega terminala.

Foto: Večer

Gradnja naj bi se začela v dveh mesecih, takoj po pridobitvi gradbenega dovoljenja. Projekt bo stal okoli 20 milijonov evrov.

Nov kontrolni stolp je dobil tudi nekaj mednarodne pozornosti, in sicer v ameriškem časopisu Wallpaper:

“Air traffic controllers at Ljubljana airport will be moving out of their 1960s tower and into this splendis new 100m structure in 2008. The airport is expanding with a new terminal, hence the need for new tower and air traffic control centre. According to Boštjan Vuga, of Slovenia’s Sadar Vuga Architects, air traffic controllers can use the centre to “relax after intense working hours, read, work out, look at the mountains or sleep in a capsule dorm”.”


Foto: Wallpaper

Maketa kontrolnega stolpa (Foto: Ivao-Si)

Foto: Sadar-Vuga