Arhiv za 'Vseslovensko' Kategorija

Avg 11 2013

Kontrolni center Brnik (3)

Več tukaj:

http://urbana-slovenija.net/2013/08/11/kontrolni-center-brnik-3/

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Maj 31 2010

Kontrolni center Brnik (2)

Stanje na gradbišču 28.05.2010:

Shrani.siShrani.si Shrani.siShrani.si

Foto: Sadar-Vuga

Starejše objave:

- 23.02.2010: Kontrolni center Brnik

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Maj 17 2010

Letališče Cerklje ob Krki

Letališče Cerklje ob Krki je osrednja letalska baza Slovenske vojske. S spletne strani MORS: “Namen prenove je povečati bojno pripravljenost Slovenske vojske,  izpolniti  mednarodne obveznosti do zavezništva Nato in OVSE, omogočiti boljše pogoje za  nadzor in zaščito zračnega prostora ter boljše pogoje za izvajanje zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah.”

Prenova in razširitev sta večfazni – najprej so bili zgrajeni trije novi hangarji. Nadaljevalo se je s februarja zaključenim novim kontrolnim stolpom, prav tako bo letos podaljšana vzletno-pristajalna steza (za 580 metrov na skupaj 3000 metrov). Poleg omenjenih bo letališče posodobljeno z navigacijskimi in drugimi napravami za letenje v vseh vremenskih razmerah, obnovljeni so in bodo ključni ostali letališki objekti, vključno s komunikacijski, energetsko, komunalno in prometno infrastrukturo. Nova bo tudi čistilna naprava v Krški vasi.

Letališče bo razdeljeno na vojaški in civilni del z gospodarsko cono. Vsi projekti naj bi bili končani do konca leta 2012. Imelo bo status mešanega (vojaško in civilno) in mednarodnega letališča.

Shrani.siShrani.si Shrani.siShrani.si Shrani.siShrani.si Shrani.siShrani.si Shrani.siShrani.si Shrani.siShrani.si Shrani.siShrani.si

Foto: MORS

  • Share/Bookmark

5 odzivov

Apr 07 2010

Novo Adriino letalo

Objavil daeron pod Vseslovensko

Na spletu so se pojavile prve fotografije novega Adriinega letala airbus A319. Gre za prvega izmed treh novih airbusovih ptičev, ki bodo nadomestili 20-letne airbusove A320 (v aprilu prispe še eden).

Foto: Jetphotos.net

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Feb 23 2010

Kontrolni center Brnik

Pred dvema letoma sem pisal o novem kontrolnem centru s stolpom na ljubljanskem letališču. Gradbišče se je že pripravljalo, stroji so rohneli, a kar naenkrat je izbruhnila afera “Čista lopata”, ki je pomenila nekakšen povod v tajkunsko sago, ki traja še danes.

Projekt se je takrat prekinil in vrli politiki so odločili, da se takšnega stolpa (ki bi bil res s svojimi stotimi metri eden najvišjih) ne potrebuje in se za zdaj lahko uporablja starega, v nekaj letih pa naj bi se postavilo novega, nižjega, in bližje vzletno-pristajalni stezi in ploščadi za parkiranje letal. Je pa v celoti ostal preostanek projekta – kontrolni center Kontrolne zračnega prometa Slovenije, ki se bo iz Ljubljane preselil na Brnik.

Sredi oktobra lani se je postavil temeljni kamen in podjetje Imos je takoj pričelo z gradnjo. Investicija? Okoli 22,5 milijona evrov.

Kontrolni center je zasnoval biro Sadar-Vuga in ohranja preteklo obliko (le brez stolpa). Povezava.

Shrani.siShrani.si Shrani.siShrani.si

Foto: Sadar-Vuga

  • Share/Bookmark

2 odzivov

Feb 10 2008

Kontrolni stolp na Brniku (2)

Pred točno enajstimi meseci sem poročal o kontrolnem stolpu brniškega letališča, takrat še Aerodroma Ljubljana.

V tem času se je že marsikaj premaknilo, med drugim so celo že izbrali izvajalca gradbenih del (avstrijski Strabag), za katera že imajo gradbeno dovoljenje. Trenutno se zemljišče konunalno opremlja.

Foto: Sadar-Vuga arhitekti

Stanje 10.02.2008:

  • Share/Bookmark

13 odzivov

Dec 30 2007

Potniški terminal mariborskega letališča

Objavil daeron pod MARIBOR, Vseslovensko

V sredini tedna me je presenetila novica v Financah, da je Ministrstvo za promet dobilo gradbeno dovoljenje za nov potniški terminal na mariborskem letališču.

Investicija v višini 8,5 do 9 milijonov evrov vključuje gradnjo novega terminala, približno iste velikosti kot obstoječi, zdajšnjemu pa bodo dogradili še eno etažo. Tako naj bi imel ob predaji novega objekta, ki naj bi bila v sredini 2009, Aerodrom Maribor kapacitete za pol milijona potnikov letno. Z gradnjo naj bi pričeli v šestih mesecih.

Slikovnega gradiva ni veliko, pravzaprav je trenutno na voljo le slika iz Financ. Projektno dokumentacijo naj bi pripravili podjetji Komunaprojekt in Saab AB. Kot večina mariborskih projektov, se torej tudi ta sooča s težavo slabe predstavitve na spletu in v javnosti.

Foto: Finance

  • Share/Bookmark

3 odzivov

Jun 25 2007

Slovenski park

Glede na to, da danes praznujemo 16. rojstni dan naše države, sem se odločil, da tokrat predstavim projekt, ki je verjetno najbolj domovinski do sedaj.

Gre za Slovenski park, projekt arhitekturnega biroja Genius Loci.

Tekst s spletne strani Genius Loci:

PARK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI (JUŽNI PARK) Petnajst let po osamosvojitvi je Slovenija v urbanistično simbolnem smislu še vedno »podnajemnik« na reprezentančno že močno razvrednotenem prostoru prejšnjega obdobja. Park slovenske državnosti z najbolj reprezentativnimi stavbami nove slovenske države bi, tako kot se je to zgodilo z vsakim pomembnim obdobjem naše zgodovine, zaznamoval osamosvojitev Slovenije in njen povratek v demokratično Evropo tudi v urbani strukturi mesta. Park je zamišljen na obširnih nepozidanih površinah na stiku mestne magistrale (Barjanska-Slovenska-Dunajska) z Barjem in Ljubljanico v skladu z znano idejo, da mestna magistrala na podaljšani trasi rimskega Carda Maximus poveže Savo in Ljubljanico ter da se na obeh zaključkih uredi večji park (za razliko od ostalih ljubljanskih vpadnic, ki se podaljšujejo naprej v regijo). Park je oblikovan kot velik travnik krožne oblike s premerom 500m, ki je obdan s krožno interno dostopno cesto in obročem višje gostejše vegetacije. Ob robu parka se postavijo vsi najbolj pomembni objekti in simboli slovenske državnosti: Knežji kamen, parlament po vzoru Plečnikove Katedrale svobode, rezidenca in urad predsednika in predsednika vlade, rezidenca za gosta,…. ter pomembna slovenska spominska obeležja. Tu je prostor za protokolarne sprejeme in postavitve častnih vodov ter prostor za manifestacije in proslave. Obenem je park tudi turistična točka na vstopu v krajinski park Barje z Info centrom in rekreacijska travnata površina za sprehode, sončenje ali drsanje, spuščanje zmajev ali balonov, prireditve na prostem, nekakšen novi Tivoli. Rob parka je oplemeniten s formo vivo. Nova brv ga povezuje z znamenito Plečnikovo cerkvico sv. Mihaela na drugi strani Ljubljanice, pristan ob brvi pa je izhodišče za turistično plovbo po reki. Park je posrednik med grajenim mestom in naravno krajino ter zaustavlja stihijsko širitev urbanizacije v Barje. V ekonomskem smislu gre za zamenjavo utesnjenih in razdrobljenih površin ter objektov v središču Ljubljane s cenejšimi površinami ter novimi arhitekturno atraktivnimi objekti v reprezentančni in prijetni parkovni ureditvi na robu mesta in s tega stališče ne predstavlja velike investicije. Sproščeni objekti v središču mesta se uporabijo za Univerzo ali mestno upravo. Lokacija najpomembnejših državnih stavb na robu mesta izraža večjo regijsko naravnanost, ne da bi jih bilo zato potrebno preseliti v Maribor ali Novo Mesto. Park leži v Ljubljani, pa vendar toliko stran od središča mesta, da ni samo ljubljanski ampak vseslovenski, dobro dostopen iz vseh regij oziroma neposredno z avtoceste na točki južnega vstopa v mesto.

DRŽAVNI UPRAVNI CENTER (JUŽNI CENTER) Državna uprava je organsko razpršena po Ljubljani, kar otežuje komuniciranje in prostorsko prilagajanje trenutnim organizacijskim razmeram. Tako stanje lahko izboljša enoten državni upravni center. Administrativni center je zamišljen ob mestni magistrali (Barjanski cesti) v bližini Slovenskega parka na drugi strani avtoceste na nepozidanih površinah v velikosti 400×400m. Površina je členjena na 8×8 karejev velikosti 50×50m ki jih po sredini preseka mestna magistrala, prosti kareji pa so pozidani s 14 nadstropnimi 50m visokimi upravnimi objekti 32×32m s 15.000m2 BEP. Z upoštevanjem dodatnih vmesnih trgov bi zazidava obsegala 40 karejev oziroma 600.000m2 BEP, sicer pa lahko tudi več. Objekti se lahko po potrebi v poljubnih kombinacijah združujejo v večje sklope. Razpršene površine državne uprave po mestu bi se postopoma odprodajale in koncentrirale v novih objektih na skupni lokaciji.

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

  • Share/Bookmark

12 odzivov

Starejši zapisi »