Arhiv za 'LJUBLJANA - predlagano' Kategorija

Avg 19 2013

Nova sodna stavba v Ljubljani

Več tukaj:

http://urbana-slovenija.net/2013/08/19/nova-sodna-stavba-v-ljubljani/

  • Share/Bookmark

Še brez komentarjev.

Dec 27 2007

Projekt Tridana (2)

Konec junija sem poročal o javnem projektnem natečaju za “Poslovno-stanovanjski kompleks Vilharjeva”, ki sta ga objavili Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije in Tridana. Vseboval naj bi trgovske, poslovne in stanovanjske kapacitete v skupni nadzemni površini 34 tisoč bruto kvadratnih metrov. “Težak” naj bi bil okoli 50 milijonov evrov.

V sredini septembra so objavili natečajne rešitve. Prvo nagrado so dobili v arhitekturnem biroju Bevk Perović arhitekti.

Iz poročila žirije (www.arhiforum.si): Rešitev je izdelana do podrobnosti, daje velike obete dobri izvedbi. Elaborat v celoti dosega in presega razpisne pogoje. Urbanistična zasnova temelji na notranji ulici, omejeni s transparentnimi (steklenimi) stenami, ki funkcionalno delijo in vizualno povezujejo ves prostor pritličja.

Volumen stavbne gmote pokriva prosojna lupina, ki odkriva namen in obeta igre svetlobe podnevi in ponoči. Trodimenzionalnost oz. globino fasade, višje stanovanjske stavbe, dosega s plastmi izpostavljenih senčil in v notranjost umaknjene fiksne fasade: Prosto odpiranje in zapiranje senčil omogoča stalno spreminjanje fasade in dinamiko. Fasada iz bakrene perforirane pločevine in tkanine pokriva celotne volumne. Pretežno steklena fasada poslovnega dela pa je potisnjena na sam rob konstrukcije. Na ta način loči globinsko strukturirano stanovanjsko fasado od ploskovne, poslovnega dela. Izbor materialov primeren zahtevi po minimiziranju stroškov vzdrževanja.

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Po mojem mnenju zelo zanimivo in všečno. Komaj čakam na gradnjo.

  1. nagrada (Aljoša Dekleva idr.):

Foto: ZAPS

  • Share/Bookmark

7 odzivov

Sep 15 2007

Severna mestna vrata – Bavarski dvor

Po mesecu in pol predaha se vračam k predstavitvam urbanističnih projektov na Slovenskem. Hkrati se vam zahvaljujem za vašo podporo in visoko branost. :)

Aprila letos sem že poročal o razpisu za ljubljanska severna mestna vrata, ki so ga izdali Bavarski dvor d.o.o., IMMORENT d.o.o., in Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Neizveden projekt stolpnic S1 in S2, ki sta bili predvideni na območju Severnih mestnih vrat (zgrajena samo S2). Foto: Arhitekturni vodnik

Prijavilo se je precejšnje število arhitektov, ki so morali svoje elaborate oddati do 16. julija. Rezultate so razdelili na segmenta “urbanizem” in “arhitektura”.

V prvi kategoriji je zmagal elaborat arhitekta Alessia Colonia, ki po mnenju komisije “ponuja izrazito mirno urbanistično ureditev v mejah podanih natečajnih gabaritnih omejitev. Takšen razmerje do prostora se nadaljuje s predlogom oblikovanja stavbnih mas na obeh straneh ceste, spoštljivim odnosom do prisotne arhitekturne dediščine slovenske moderne in poudarjeno zadržanim arhitekturnim izrazom.” Predvidena sta dva stolpa (na tem območju je dovoljena gradnja do 75 metrov) na obeh straneh Slovenske ceste. Fasada pri obeh je steklena, razdeljena sta na poslovni in stanovanjski del. Prvi obsega okoli petnajst, drugi pa okoli pet etaž.

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

V drugem delu natečaja sta bili nagrajeni dve deli, ki sta prejeli enakovredno zvišano drugo nagrado. Eno je dobil Alesio Colini za že zgoraj opisani projekt, drugo pa Sandi Pirš in Gregor Bergant (v kategoriji “urbanizem” je ta elaborat prejel drugo nagrado):

Komisija o projektu: “Elaboriranost zasnove objekta, fleksibilnost tlorisov, odnos do sosednje Miheličeve stolpnice, tehnološka inovativnost ter zrelo poetično razmišljanje o vlogi objekta na severnih mestnih vratih so ocenjevalno komisijo vodili k odločitvi, da elaboratu podeli drugo nagrado za urbanistično zasnovo in enakovredno zvišano drugo nagrado za arhitekturno rešitev.”

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Na lokaciji sicer že lahko vidimo gradbišče, ki že mesec dni ovira promet, vendar gre za opremljanje zemljišče in ne samo gradnjo. Ta naj bi se pričela v naslednjem letu.

  • Share/Bookmark

19 odzivov

Jun 27 2007

Projekt Tridana

Projekt Tridana še nima pravega imena, v razpisu je naveden kot “Stanovanjsko poslovni kompleks Vilharjeva”, kar se mi zdi preveč dolgovezno in nezanimivo. Glede na to, da so tri podjetja (Kraški zidar, Metropola in Architron) ustanovila podjetja Tridana d.o.o. samo zaradi tega projekta, naj za zdaj nosi z moje strani to ime.

Omenjeni projekt je eden izmed štirih “velikih”, ki se načrtujejo na območju najbolj elitnih (PCL, Sodna palača, SŽ in Komin), a tudi degradiranih lokacij na območju ljubljanske železniške postaje. Lokacija se nahaja ob križišču s Topniško, Vilharjevo in Šmartinsko cesto.

Za omenjeni projekt ravnokar teče javni projektni natečaj za pridobitev natečajnih rešitev. In iz njega izhajajo tudi glavne lastnosti objektov, ki naj bi se v prihodnjem letu začeli graditi, končali pa v letu in pol.

Zgradbe so v bistvu tri – bazna stavba in dva stolpa. V prvi bodo trgovine in nekatere storitvene dejavnosti, v obeh stolpih (prvi bo imel šestnajst, drugi pa osem nadstropij), bodo stanovanja in poslovni prostorji. Skupaj naj bi imeli objekti 34 tisoč bruto kvadratnih metrov nadzemnih površin, tri četrtine bodo namenjene za poslovne prostore, trgu pa bo ponujenih tudi sto stanovanj, velikosti od 45 do 150 kvadratnih metrov. Projekt naj bi bil vreden okoli 50 milijonov evrov.

Lokacija je za takšno vrsto gradnje nadvse primerna, saj okoli križišča stojijo tri 18-nadstropne stanovanjske stolpnice, v okviru PCL-ja in drugih predvidenih gradenj na območju pa bo zraslo še več višjih objektov, ki jih Ljubljana ni tako vajena, škodili pa ji vsekakor ne bi.

Lokacija projekta Tridana Lokacija objekta (Foto: ZAPS)

Situacija na terenu (Foto: ZAPS)

Območje gradnje (Foto: ZAPS)

Okvirji projekta (Foto: ZAPS)

  • Share/Bookmark

6 odzivov

Jun 25 2007

Slovenski park

Glede na to, da danes praznujemo 16. rojstni dan naše države, sem se odločil, da tokrat predstavim projekt, ki je verjetno najbolj domovinski do sedaj.

Gre za Slovenski park, projekt arhitekturnega biroja Genius Loci.

Tekst s spletne strani Genius Loci:

PARK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI (JUŽNI PARK) Petnajst let po osamosvojitvi je Slovenija v urbanistično simbolnem smislu še vedno »podnajemnik« na reprezentančno že močno razvrednotenem prostoru prejšnjega obdobja. Park slovenske državnosti z najbolj reprezentativnimi stavbami nove slovenske države bi, tako kot se je to zgodilo z vsakim pomembnim obdobjem naše zgodovine, zaznamoval osamosvojitev Slovenije in njen povratek v demokratično Evropo tudi v urbani strukturi mesta. Park je zamišljen na obširnih nepozidanih površinah na stiku mestne magistrale (Barjanska-Slovenska-Dunajska) z Barjem in Ljubljanico v skladu z znano idejo, da mestna magistrala na podaljšani trasi rimskega Carda Maximus poveže Savo in Ljubljanico ter da se na obeh zaključkih uredi večji park (za razliko od ostalih ljubljanskih vpadnic, ki se podaljšujejo naprej v regijo). Park je oblikovan kot velik travnik krožne oblike s premerom 500m, ki je obdan s krožno interno dostopno cesto in obročem višje gostejše vegetacije. Ob robu parka se postavijo vsi najbolj pomembni objekti in simboli slovenske državnosti: Knežji kamen, parlament po vzoru Plečnikove Katedrale svobode, rezidenca in urad predsednika in predsednika vlade, rezidenca za gosta,…. ter pomembna slovenska spominska obeležja. Tu je prostor za protokolarne sprejeme in postavitve častnih vodov ter prostor za manifestacije in proslave. Obenem je park tudi turistična točka na vstopu v krajinski park Barje z Info centrom in rekreacijska travnata površina za sprehode, sončenje ali drsanje, spuščanje zmajev ali balonov, prireditve na prostem, nekakšen novi Tivoli. Rob parka je oplemeniten s formo vivo. Nova brv ga povezuje z znamenito Plečnikovo cerkvico sv. Mihaela na drugi strani Ljubljanice, pristan ob brvi pa je izhodišče za turistično plovbo po reki. Park je posrednik med grajenim mestom in naravno krajino ter zaustavlja stihijsko širitev urbanizacije v Barje. V ekonomskem smislu gre za zamenjavo utesnjenih in razdrobljenih površin ter objektov v središču Ljubljane s cenejšimi površinami ter novimi arhitekturno atraktivnimi objekti v reprezentančni in prijetni parkovni ureditvi na robu mesta in s tega stališče ne predstavlja velike investicije. Sproščeni objekti v središču mesta se uporabijo za Univerzo ali mestno upravo. Lokacija najpomembnejših državnih stavb na robu mesta izraža večjo regijsko naravnanost, ne da bi jih bilo zato potrebno preseliti v Maribor ali Novo Mesto. Park leži v Ljubljani, pa vendar toliko stran od središča mesta, da ni samo ljubljanski ampak vseslovenski, dobro dostopen iz vseh regij oziroma neposredno z avtoceste na točki južnega vstopa v mesto.

DRŽAVNI UPRAVNI CENTER (JUŽNI CENTER) Državna uprava je organsko razpršena po Ljubljani, kar otežuje komuniciranje in prostorsko prilagajanje trenutnim organizacijskim razmeram. Tako stanje lahko izboljša enoten državni upravni center. Administrativni center je zamišljen ob mestni magistrali (Barjanski cesti) v bližini Slovenskega parka na drugi strani avtoceste na nepozidanih površinah v velikosti 400×400m. Površina je členjena na 8×8 karejev velikosti 50×50m ki jih po sredini preseka mestna magistrala, prosti kareji pa so pozidani s 14 nadstropnimi 50m visokimi upravnimi objekti 32×32m s 15.000m2 BEP. Z upoštevanjem dodatnih vmesnih trgov bi zazidava obsegala 40 karejev oziroma 600.000m2 BEP, sicer pa lahko tudi več. Objekti se lahko po potrebi v poljubnih kombinacijah združujejo v večje sklope. Razpršene površine državne uprave po mestu bi se postopoma odprodajale in koncentrirale v novih objektih na skupni lokaciji.

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

  • Share/Bookmark

12 odzivov

Jun 23 2007

Center za raziskovanje

Februarja letos se je zaključil javni odprti in anonimni enostopenjski mednarodni projektni natečaj za pridobitev arhitekturne rešitve objekta Center za raziskovanje in diagnostiko škodljivih organizmov, genetiko in fiziologijo rastlin na Hacquetovi 17 v Ljubljani. Razpisovalec je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Prvo nagrado so dobili arhitekti Vid Razinger, Jernej Prijon in mag. Tadej Glažar.

Iz poročila žirije: “Objekt je zasnovan kot kompakten trietažen, podkleten objekt, logične, pregledne razporeditve funkcij in enostavne kompaktne konstrukcije, ki ga razgibata dve veliki telesi javnih prostorov: velike deloma previsne dvorane obrnjene proti osrednjemu zunanjemu prostoru in v zraku skoraj prosto lebdeč okrog in okrog zastekljen večnamenski prostor, ki skoraj v vsej širini stavbe prekriva vhodno ploščad.” Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

  • Share/Bookmark

3 odzivov

Apr 17 2007

Razpis za Severna mestna vrata

Bavarski dvor d.o.o., IMMORENT d.o.o. in Mestna občina Ljubljana v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije se pripravlja na izdajo javnega, odprtega projektnega urbanističnega in arhitekturnega natečaja za izbiro strokovno najprimernejše rešitve za urbanistično in programsko rešitev območje vzhodno in zahodno od Slovenske ceste (vzhodni del območja CO2/1 in zahodni del območja CO2/2 Bavarski dvor) in arhitekturno rešitev poslovnega objekta na zahodni strani Slovenske ceste.

Mesto že dolgo časa govori o dokončanju severnih mestnih vrat, kjer so v sedemdesetih letih postavili nebotičnik S1, ki je le del takrat načrtovanega projekta dveh stolpnic.

Poslovna stavba S2 (Foto: Arhitekturni vodnik)

  • Share/Bookmark

7 odzivov

Apr 09 2007

Tri stolpnice Dravlje

Biro Sadar-Vuga je za Lesnino Inženiring oblikoval tri stanovanjske stolpnice s skupno 480 stanovanji. V predlogu biroja ima prva pritličje in 18 nadstropij, druga 19 in tretja 20 nadstopij, z višino nekaj manj kot 80 metrov.

Zgrajene bodo na trenutno nepozidani zelenici, ločeni od trenutnih visokih blokov s parkovnimi površinami. Tako naj ne bi vplivale na kakovost bivanja dosedanjih stanovalcev. S štirimi podzemnimi parkirnimi etažami naj bi zagotovili nadstandardno veliko število parkirišč.

V lanskem letu so se pojavile polemike glede projekta s strani obstoječih prebivalcev predvsem glede višine in sence (kar ne bi smel biti problem glede na precejšnjo oddaljenost z vmesnim parkom), večja obremenjenost s prometom ter dejstvo, da je bil precej let nazaj del zemljišča namenjen gradnji nove osnovne šole. Mestne oblasti so to ovrgle z argumentom, da se je naravni prirastek zelo zmanjšal in da kljub novogradnjam nova šola ni potrebna.

Potem so se le te umirile, sedaj pa lahko kar naenkrat vidimo na spletni strani mestnih urbanistov predlog mestnega odloka, ki uvaja veliko sprememb za celotno območje Dravelj, med drugim tudi omogoča gradnjo omenjenih treh stoplnic s sicer malo spremenjenimi gabariti 4K+P+18 (kar pomeni, da bodo imele vse tri največ 19 nadzemnih etaž). O odloku bodo mestni svetniki glasovali na svoji seji 23.4.2007 in tako predvidoma končno omogočili malo velikopoteznejši projekt naše prestolnice.

. Foto: Sadar-Vuga

Foto: Sadar-Vuga

Foto: Sadar-Vuga

Foto: Sadar-Vuga

Foto: Sadar-Vuga

  • Share/Bookmark

15 odzivov

Starejši zapisi »