Projekt Tridana še nima pravega imena, v razpisu je naveden kot “Stanovanjsko poslovni kompleks Vilharjeva”, kar se mi zdi preveč dolgovezno in nezanimivo. Glede na to, da so tri podjetja (Kraški zidar, Metropola in Architron) ustanovila podjetja Tridana d.o.o. samo zaradi tega projekta, naj za zdaj nosi z moje strani to ime.

Omenjeni projekt je eden izmed štirih “velikih”, ki se načrtujejo na območju najbolj elitnih (PCL, Sodna palača, SŽ in Komin), a tudi degradiranih lokacij na območju ljubljanske železniške postaje. Lokacija se nahaja ob križišču s Topniško, Vilharjevo in Šmartinsko cesto.

Za omenjeni projekt ravnokar teče javni projektni natečaj za pridobitev natečajnih rešitev. In iz njega izhajajo tudi glavne lastnosti objektov, ki naj bi se v prihodnjem letu začeli graditi, končali pa v letu in pol.

Zgradbe so v bistvu tri - bazna stavba in dva stolpa. V prvi bodo trgovine in nekatere storitvene dejavnosti, v obeh stolpih (prvi bo imel šestnajst, drugi pa osem nadstropij), bodo stanovanja in poslovni prostorji. Skupaj naj bi imeli objekti 34 tisoč bruto kvadratnih metrov nadzemnih površin, tri četrtine bodo namenjene za poslovne prostore, trgu pa bo ponujenih tudi sto stanovanj, velikosti od 45 do 150 kvadratnih metrov. Projekt naj bi bil vreden okoli 50 milijonov evrov.

Lokacija je za takšno vrsto gradnje nadvse primerna, saj okoli križišča stojijo tri 18-nadstropne stanovanjske stolpnice, v okviru PCL-ja in drugih predvidenih gradenj na območju pa bo zraslo še več višjih objektov, ki jih Ljubljana ni tako vajena, škodili pa ji vsekakor ne bi.

Lokacija objekta (Foto: ZAPS)

Situacija na terenu (Foto: ZAPS)

Območje gradnje (Foto: ZAPS)

Okvirji projekta (Foto: ZAPS)

Glede na to, da danes praznujemo 16. rojstni dan naše države, sem se odločil, da tokrat predstavim projekt, ki je verjetno najbolj domovinski do sedaj.

Gre za Slovenski park, projekt arhitekturnega biroja Genius Loci.

Tekst s spletne strani Genius Loci:

PARK SLOVENSKE DRŽAVNOSTI (JUŽNI PARK)
Petnajst let po osamosvojitvi je Slovenija v urbanistično simbolnem smislu še vedno »podnajemnik« na reprezentančno že močno razvrednotenem prostoru prejšnjega obdobja. Park slovenske državnosti z najbolj reprezentativnimi stavbami nove slovenske države bi, tako kot se je to zgodilo z vsakim pomembnim obdobjem naše zgodovine, zaznamoval osamosvojitev Slovenije in njen povratek v demokratično Evropo tudi v urbani strukturi mesta.
Park je zamišljen na obširnih nepozidanih površinah na stiku mestne magistrale (Barjanska-Slovenska-Dunajska) z Barjem in Ljubljanico v skladu z znano idejo, da mestna magistrala na podaljšani trasi rimskega Carda Maximus poveže Savo in Ljubljanico ter da se na obeh zaključkih uredi večji park (za razliko od ostalih ljubljanskih vpadnic, ki se podaljšujejo naprej v regijo). Park je oblikovan kot velik travnik krožne oblike s premerom 500m, ki je obdan s krožno interno dostopno cesto in obročem višje gostejše vegetacije. Ob robu parka se postavijo vsi najbolj pomembni objekti in simboli slovenske državnosti: Knežji kamen, parlament po vzoru Plečnikove Katedrale svobode, rezidenca in urad predsednika in predsednika vlade, rezidenca za gosta,…. ter pomembna slovenska spominska obeležja. Tu je prostor za protokolarne sprejeme in postavitve častnih vodov ter prostor za manifestacije in proslave.
Obenem je park tudi turistična točka na vstopu v krajinski park Barje z Info centrom in rekreacijska travnata površina za sprehode, sončenje ali drsanje, spuščanje zmajev ali balonov, prireditve na prostem, nekakšen novi Tivoli. Rob parka je oplemeniten s formo vivo. Nova brv ga povezuje z znamenito Plečnikovo cerkvico sv. Mihaela na drugi strani Ljubljanice, pristan ob brvi pa je izhodišče za turistično plovbo po reki. Park je posrednik med grajenim mestom in naravno krajino ter zaustavlja stihijsko širitev urbanizacije v Barje.
V ekonomskem smislu gre za zamenjavo utesnjenih in razdrobljenih površin ter objektov v središču Ljubljane s cenejšimi površinami ter novimi arhitekturno atraktivnimi objekti v reprezentančni in prijetni parkovni ureditvi na robu mesta in s tega stališče ne predstavlja velike investicije. Sproščeni objekti v središču mesta se uporabijo za Univerzo ali mestno upravo.
Lokacija najpomembnejših državnih stavb na robu mesta izraža večjo regijsko naravnanost, ne da bi jih bilo zato potrebno preseliti v Maribor ali Novo Mesto.
Park leži v Ljubljani, pa vendar toliko stran od središča mesta, da ni samo ljubljanski ampak vseslovenski, dobro dostopen iz vseh regij oziroma neposredno z avtoceste na točki južnega vstopa v mesto.

DRŽAVNI UPRAVNI CENTER (JUŽNI CENTER)
Državna uprava je organsko razpršena po Ljubljani, kar otežuje komuniciranje in prostorsko prilagajanje trenutnim organizacijskim razmeram. Tako stanje lahko izboljša enoten državni upravni center.
Administrativni center je zamišljen ob mestni magistrali (Barjanski cesti) v bližini Slovenskega parka na drugi strani avtoceste na nepozidanih površinah v velikosti 400×400m. Površina je členjena na 8×8 karejev velikosti 50×50m ki jih po sredini preseka mestna magistrala, prosti kareji pa so pozidani s 14 nadstropnimi 50m visokimi upravnimi objekti 32×32m s 15.000m2 BEP. Z upoštevanjem dodatnih vmesnih trgov bi zazidava obsegala 40 karejev oziroma 600.000m2 BEP, sicer pa lahko tudi več. Objekti se lahko po potrebi v poljubnih kombinacijah združujejo v večje sklope.
Razpršene površine državne uprave po mestu bi se postopoma odprodajale in koncentrirale v novih objektih na skupni lokaciji.

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Foto: Genius Loci

Februarja letos se je zaključil javni odprti in anonimni enostopenjski mednarodni projektni natečaj za pridobitev arhitekturne rešitve objekta Center za raziskovanje in diagnostiko škodljivih organizmov, genetiko in fiziologijo rastlin na Hacquetovi 17 v Ljubljani. Razpisovalec je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter Kmetijski inštitut Slovenije v sodelovanju z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije.

Prvo nagrado so dobili arhitekti Vid Razinger, Jernej Prijon in mag. Tadej Glažar.

Iz poročila žirije: “Objekt je zasnovan kot kompakten trietažen, podkleten objekt, logične, pregledne razporeditve funkcij in enostavne kompaktne konstrukcije, ki ga razgibata dve veliki telesi javnih prostorov: velike deloma previsne dvorane obrnjene proti osrednjemu zunanjemu prostoru in v zraku skoraj prosto lebdeč okrog in okrog zastekljen večnamenski prostor, ki skoraj v vsej širini stavbe prekriva vhodno ploščad.”

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Foto: ZAPS

Villa Urbana je eden redkih primerkov zelo luksuzne poslovno-stanovanjske gradnje na eni najelitnejših lokacij v Ljubljani. Kompleks obsega tri podzemne garaže z 250 parkirnimi mesti, pet nadzemnih etaž in mansardo. Na nekaterih delih so v zadnjih tednih že začeli s postavljanjem fasade.

Glavni del Ville Urbane je stanovanjski. V treh stolpičih bo na 10.000 kvadratnih metrih 90 stanovanj, kar pomeni da bo večina zelo velikih kvadratur. Poslovni del v je namenjen parfumeriji ali trgovinam s prestižnimi blagovnimi znamkami v pritličju, tam bo tudi 1600 m2 velik prostor za morebitni spa center, v medetaži je prostor za gostinski lokal, v obeh nadstopjih bodo na voljo tudi poslovni prostori za podjetja in diplomatska predstavništva.

Celoten kompleks bo varovan 24 ur, stanovalcem pa bo na voljo t.i. concierge služba, ki bo skrbela za nadstandardne stanovanjske in morebitne servisne storitve.

Cene poslovnih prostorov se gibljejo 2.500 - 3.500 €/m2, stanovanjskih pa 4.590 - 7.000 €/m2. Cene so torej astronomske, vendar razumljive, če citiramo avtorja, enega najpomembnejših evropskih arhitektov in Slovenca, Borisa Podrecce: “To hišo sem naredil za vse, ki vedo, kako želijo živeti, in si to lahko tudi privoščijo.” Ti se bodo lahko vselili v sredini prihodnjega leta.

Foto: Vizualizacije.com

Foto: Vizualizacije.com

Foto: Žurnal

Stanje 3.6.2007:

Gradnja 6400 kvadratnih metrov velike in skoraj 11,7 milijonov evrov vredne Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani hitro napreduje in bo očitno konec letošnjega leta res že predana v uporabo.

Istočasno bo končana tudi 2000 kvadratnih metrov velika in 4,17 milijonov evrov vredna športna dvorana, ki bo pripadala Srednji agroživilski šoli, v katero so se dijaki vselili 1. septembra 2005.

Nova šola bo skoraj dvakrat večja kot prostori, ki jih uporabljajo sedaj, dobili bodo tudi prostora za telesno vadbo, velika 1130 kvadratnih metrov.

Po načrtih Mestne občine Ljubljana naj bi bilo novo izobraževalno središče (obe šoli) povezano z mestnim središčem oz. Prulami z brvjo čez Gruberjev prekop.